Gozdna koča Studeno

ZGODBA O GOZDNI KOČI STUDENO

To   je   stavba,   ki   je   bila   zgrajena   leta   1857,   kar je   razvidno   iz   letnice   na   lesenem   portalu   nad vrati    na    ganku.        Še    leta  1930    je    bila    ta stanovanjska    stavba    ena    izmed    hiš   naselja Studeno   (Brunnsee)   v   katerem   je   tedaj   živelo približno     30     ljudi.     Večinoma     so     bili     to Kočevarji,      prebivalci      Kočevske      nemškega porekla, ki so naselili to področje po letu 1330.

Konec     leta     1941,     sredi     vojne     vihre,     so prebivalci     to     vasico     zapustili     in     odšli     na izpraznjene   domove   v   Posavje.   Od   tam   pa   so se   po   končani   vojni   razselili   po   celem   svetu. Vas   so   med   Roško   ofenzivo   leta   1942   požgali in    razminirali    Italijanski    vojaki,    zato    da    se    v praznih hišah ne bi skrivali partizani.

Po   vojni   je   bila   obnovljena   edino   sedanja   Koča Studeno,   območje   okoli   koče   pa   so   zaprli   za vojaške   namene.   V   bližini   Koče   ob   cesti   so   še danes   vidni   ostanki   ramp,   ki   so   preprečevali dostop.   1,5   km   severno   od  koče,   v  nekdanji vasi   Svetli   Potok,   so   še   danes   vidni   ostanki vojaškega    strelišča.    Zadnja    stalna    prebivalca te   stavbe   sta   jo   zapustila,   kmalu  po   vojni,   ko so    za    vajo    letala    na    bližnje   strelišče    metala betonske bombe…

Po   pripovedovanju   starejšega   prebivalca   tega   območja,   je   v   Koči   Studeno,   bojda   prespal   tudi   Josip Broz   Tito,   tedanji   vodja   Jugoslavije,   ko   je   bil   na   enem   izmed   svojih   lovskih   pohodov   na   medveda.   Koči so   v   poznih   petdesetih   letih   prizidali   tudi   gospodarsko   poslopje   –   štalo,   v  kateri   so   bivali   konji.   Dobrih deset   let   je   stavba   skupaj   z   štalo   funkcionirala   kot   Gozdarska   koča   Studeno.   V   njej   sta   bili   tedaj   dve kuharici   in   kar   nekaj   gozdarjev   sekačev.   Običajno   so   odšli   v   civilizacijo,   to   je   v   Kočevje,   ob   prejetju   plač –    enkrat    mesečno.    Delovanje    Gozdarske    koče    Studeno    je    okrog    leta    1970    prenehalo    zaradi spremembe    tehnologije    gozdarjenja    (traktorsko    spravilo    lesa).    Gozdarska    koča    Studeno    je  bila odkupljena in obnovljena v zadnjih desetih letih.

OKOLICA (jasa sredi gozda)

Koča   stoji   sredi   gozda,   na   robu   večje   gozdne   jase   in   je   idealna   za   opazovanje   življenja   v   gozdu,   na   travniku,   bližnji   mlaki,   divjih   živali…   V   neposredni   bližini   koče   je gozdna   makadamska   cesta   po   kateri   se   lahko   odpravite   raziskovati   skrivnostno   gozdnato   Kočevsko.   Ob   koči   se   nahaja   »Kožarca«,   to   je   z   smrekovim   lubjem   pokrit manjši   lesen   objekt   v   katerem   se   lahko   prespi.   Včasih   so   jih   postavljali   gozdarji,   ko   so   prišli   na   neko   območje   sekati   drevje   in   so   v   taki   kožarci   živeli   tudi   nekaj mesecev. Ob koči je urejeno balinišče.

NOTRANJOST (sproščeno, nenavadno, domače)

Koča     ima     marsikaj,     kar     je     potrebno     za udobno         preživljanje         prostega         časa. Navdušeni     boste     nad     malce     nenavadno opremo,     nad     zbirko     svetilk     narejenih     iz različnih,    na    novo    uporabljenih    materialov. Vsaka    vrata    imajo    svojo    unikatno    leseno kljuko.      Notranji      in      zunanji   gank      imata vgrajena   preko   50   različnih   vrst   lesa,   ki   imajo poleg   zapisano     marsikatero     slovensko     in latinsko ime.

Stavba    ima    166    m 2     površin.    V    spodnjem delu      je      sodobno  opremljena      kuhinja (steklokeramična           plošča,           hladilnik, pomivalni        stroj,        električna        pečica, mikrovalovna   pečica   in   starinski   šporhet,   s katerim   se   lahko   ogreva   in   tudi   marsikaj skuha)   in   “jugo-nostalgična”   soba   z   dvema ležiščema       in       zbirko       uporabnih       in umetniških        predmetov     iz        obdobja nekdanje Jugoslavije.

V   osrednjem   delu   je   t.i.   Štala,  to   je   večji   prostor   v   kateri   je bilo   nekoč   do   12   bosančkov   (bosanskih   planinskih   konjev), ki   so   služili   kot   delovni   konji   gozdarjem.   V   Štali   je   danes glavni   bivalni   del   koče.   Znotraj   tega   prostora   se   nahaja   tudi kopalnica   v   kateri   sta   dva   umivalnika,   pisoar,   wc   školjka   in tuš.    V    prvem    nadstropju    v    katerega    se    lahko    pride    iz notranjosti   stavbe   ali   pa   preko   zunanjega   ganka   (balkona), sta   stara   kuhinja   in  spalnica.   Stara   kuhinja   je   ostala   z   vsemi detajli     od     nekoč     (leseni     podi,     stara     kredenca,     stari šporhet,…).   Tudi   spalnici,   ki   ima   dva   pograda   in   samostojno posteljo,   da   lahko   prespi   pet   gostov,   je   enaka   kot   je   bila   iz časa,    ko    so    v    njej    bivali    gozdarji.    V    podstrešnem    delu stavbe    pa    lahko    gostje    prespijo    na    2x    dvojni    zakonski vzmetnici   in   samostojni   vzmetnici,   torej   pet.   Po   potrebi   se lahko   tukaj   omogoči   z   dodatnimi   vzmetnicami,   da   prenoči še več oseb.